Kam nas bodo pripeljali

Domov  Nazaj  Naprej

Čedalje več je znakov o zlomu gospodarstva. To pomeni, da gospodarstvo ne more več ustvarjati dovolj nove vrednosti za normalno funkcioniranje države skladno z ustavnimi načeli (predvsem da je Slovenija pravna in socialna država ter da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije). Razliko do potrebnih sredstev država najema preko zadolževanja, zato se je javni dolg države od leta 2006 do 2008 povečal s 4,18 na 8,22 mrd €, s še pospešenim trendom v letu 2009* Še večji problem je v tem, da sposojenega denarja politična elita ni porabila za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, pač pa za odplačilo že zapadlih posojil, plače javnih uslužbencev, mašenje luknje v pokojninski in zdravstveni blagajni ter podaljševanje socialne agonije v podjetnih, ki so že leta klinično mrtva. Tako trošenje sredstev je voda na mlin lobijem in interesnim skupinam, s katerimi se nobena vlada dosedaj še ni spopadla enostavno zato, ker politične elite na eni ter lobiji in interesne skupine na drugi strani predstavljajo samo dve različni plati iste medalje.

 

S eksplozivnim porastom zadolževanja in javnofinančnega primanjkljaja se je verjetno začela spirala, ki bo vodila k burnim dogajanjem v naslednjih mesecih in zaostrovanju družbenih konfliktov. Ne pozabimo, vsa družbena nadstavba (šostvo, zdravstvo, sodstvo, državna uprava, občine,...) se financira iz gospodarstva. Nikogar ne zanima, da tega denarja enostavno ni dovolj in da se divje neracionalno troši, ampak vsi brezkompromisno zahtevajo svoje. Ker je javni sektor izjemno močan pogajalec in mnogo bližje elitam kot gospodarstvo lahko pričakujemo, da bo vladajoča politična elita storila vse, da tem zahtevam ustreže, dokler bo uspela dobivati nove kredite. Ko to ne bo več mogoče, se bodo uprli državni uslužbenci.

 

Prav neverjetno je, da se še niso zgodili množični protesti delavcev v gospodarstvu. Le-ti se počutijo čedalje bolj izkoriščane in prevarane ker so (končno) ugotovili, da od porasta produktivnosti in družbenega bogastva v zadnjih 20 letih niso imeli prav mnogo, sedaj pa se breme krize lomi prav na njihovih plečih. Drugače povedano, v Sloveniji je socialna neenakost presegla mejo, ki se tolerira v evropski državi 21. stoletja. Direktor banke, ki je dobila državno pomoč, dobi milijon evrov odpravnine; direktorji javnih zavodov dobivajo po 10.000€ plače; z dežurstvi v zdravstvu se zasluži 30x delavske plače; za javne storitve (gradnje cest, stanovanj, elektrika ) plačujemo evropske cene; socialna podpora je skoraj enaka plači;... Delo v gospodarstvu je dejansko razvrednoteno, delavci pa prignani na rob potrpežljivosti.

 

Torej, najverjetneje se nam obetajo množični protesti, na novih volitvah pa se nam bodo ponujale iste politične elite in isti ljudje ali njihov podmladek, ki so nas v preteklih 20 letih pripeljali v to situacijo. In ki nam bodo s sladkimi besedami pihali na dušo.

 

V ponazoritev se spomnimo naslednjega citata:

"Glede na to, kar se v Sloveniji že dlje časa dogaja, pa je vendarle tudi način političnega obnašanja izredno pomemben, ker kaže sistem vrednot vladajoče politike, njeno razumevanje demokracije, nepripravljenost na dialog, aroganco, nezavezanost resnici, neodgovornost do lastnih obljub in ignoriranje stroke. Slovenija ta hip potrebuje oboje: spremeniti je treba slog političnega vladanja ter marsičemu, kar danes pomeni vladajočo politiko, ponuditi alternativo."

(Milan Kučan, intervju v Magu, pred volitvami 2008)

 

Z zgornjim citatosm se popolnoma strinjamo!

 

Samo alternativa ne more biti niti tista, katero nam je takrat ponujal, niti tista ki je bila takrat na oblasti. OBOJI SO ISTI !

 

* državni dolg se je do konca 2009 povečal na 12,51 mrd € (vir: mmc).